Kiwi Land po dolgem in po čez: Delovno življenje navadnega popotnika

Po treh tednih bivanja in dveh tednih dela sva že precej domača v Katikati in hostlu. Malce (cisto malce) sva zanemarila blog, saj nimava vsak dan novih dogodovščin o katerih bi lahko govorila. Naj vam opišem, kako izgleda najin povprečen dan v Katikati.

Budilka zvoni ob 5.50. Ponavadi se Pavel stegne po telefon, jo ugasne in se skobaca iz postelje. Sama sem bolj lene narave in rada prebujanje podaljšam še za kakšno minutko ali pa... dokler se Pavel ne vrne v sobo in pove, da je ura že 6.05 in da res moram vstati. Takrat se tudi sama zmigam iz tople postelje v kuhinjo, kjer Pavel že je zajtrk, mene pa čaka skodelica kave. :) Približno ob isti uri na plano prilezejo še ostali zaspani obrazi in čez kuhinjo je na vse strani slišati zehajoče »Morning«. V 15min si pripravim zajtrk, ga pojem in se preoblečem v delovna oblačila.

Ob 6.25 je čas za odhod iz hostla. Na delo se vsak dan peljeva še dva češka prijatelja – Aleno in Jakuba. Ob 6.30 (včasih minutko prej, včasih minutko kasneje) smo že pri jagodah in pripravljamo posode in gajbe za nabiranje. Ob 6.40 se kot na kakšni dirki postavimo vsak v svojo vrsto in obiranje se začne. Kako pobiranje poteka sva opisala že v nekaj objavah nazaj, zato se tu ne bom spuščala v podrobnosti. Vsak pobira svojo vrsto in ko uspemo priti do konca dobimo »odmor«, v katerem se lahko malo pretegnemo. Vse nabrane posode je treba namreč pobrati iz vrst, jih zložiti v gajbe in preneseti v trgovino ali hladilnik. In potem jovo na novo, dokler ne oberemo vseh vrst predvidenih za tisti dan.

Predvsem na začetku obiranja nas pride na polje pogledati tudi šefica (kličemo jo Kay – ne vem pa če je to okrajšava za kakšno ime ali dejansko ime), ki pokomentira naše obiranje. Ponavadi je problem, ker nabiramo še ne dovolj zrele jagode (umetnost ločevanja med odtenki rdeče ti tu zelooo prav pride). To se zlasti zgodi takrat ko je celodnevni izkupiček zelo visok. In pridni in vestni delavci kot smo, vzamemo vsako njeno besedo »za sveto«. Tako se plošča čez dva dni obrne v to, da sedaj pa puščamo preveč dobrih, zrelih jagod. Ok, moramo spet več pobirati. In tako dalje. :) Vsekakor ni nikoli odlično, se pa znajde na njenem listu tudi pohvala. Recimo včeraj je bila zelo zadovoljna tako s količino kot z izgledom nabranih jagod. Juhejjjj!!! :) Za nagrado smo lahko tisti dan opravili dvojno pobiranje. :) Skoraj 10h obiranja jagod! :) V tolažbo nam je bilo le to, da imamo zato danes dela prost dan, saj naj bi zelooo deževalo (trenutno sicer ravno ne zgleda tako).

Ob normalnih dneh delamo med 5-6h, odvisno koliko je jagod in kako hitri smo. Če »prehitro« končamo potem se radi igramo igrice kot so – iskanje skrite koruze v travi, čiščenje vrst med jagodami, ki so polne plevela, visoke trave,... se že kaj najde. :) Ko zaključimo z delom se vrnemo v hostel. Potek popoldneva je odvisen od volje, vremena, družbe,... Ponavadi se začne s kosilom, nato malce počitka pred TV-jem, računalnikom ali preprosto s sedenjem v fotelju. Včasih prebereva kakšno knjigo, zadnji hit trenutno je sestavljanje puzzlov. Včasih se odpraviva v Taurango v šoping, ob nedeljah h maši ali pa do bližnje Waihi Beach na ribolov. Vedno bolj se bliža 16h bolj se hostel polni z ljudmi, ki se vračajo iz dela in hostel malce oživi. Folk igra ping-pong ali pa beer pong, se pogovarja, gleda filme in nadaljevanke,... Cindy (vodja hostla) je zelo prijazna oseba in poskrbi, da imamo na vsake toliko kakšen barbacue, da se vsi malce podružimo. Ure hitro minevajo in en, dva, tri je ura 10 zvečer - čas za spanje za vse tiste, ki moramo zgodaj vstajati.

Prve puzzle - Noetova barka v 1000 koščkih, nekateri zelo abstraktnih oblik

Po treh popoldnevih nama je uspelo

Puzzle #2 - novozelandska tematika

Jaz pišem blog, Pavel pa vztrajno sestavlja :)


Reakreacija - turnir v beer pongu

Vsake toliko se odpraviva tudi na špancir po mestu, sploh če se v mestu kaj dogaja. Tako se je v soboto odvijala božična parada. To je bil highlight dogajanja v Katikati v zadnjih dveh tednih. Po glavni ulici so se sprehodile vse pomembne organizacije, šole, skupnosti tega mesta in okolice. Delili so bonbone za najmlajše, veselo mahali, nekateri prepevali in vsi so vsem želeli srečen božič! :) Kot zadnji se je na velikih saneh pripeljal tudi Božiček.

Pričetek parade - s policijo in gasilci

Grande avokado

Maorska skupnost

Konjeniki - slika je nastala predvsem zaradi možakarja, ki pridno hodi za konji in pobira če konji kaj izvržejo. Vipava bi se lahko kaj naučila iz tega naslova! :)