ponedeljek, 23. april 2012

Aoraki

Iz osrčja južnega otoka sva se zapeljala na vzhodno obalo v Dunedin in začela z iskanjem najinega novega doma. Nato pa sva se za podaljšan vikend odpravila nazaj v center, pod najvišji vrh NZ Mt. Cook ali Aoraki. Videla sva ga že z zahodne strani, zato je nastopil čas da si ga pogledava še iz vzhodne, pa tudi od malo bližje.


Pred odhodom v NZ sem imel idejo, da bi se podal na najvišji vrh. Seveda se nisem pozanimal o težavnosti ali o čemerkoli drugem. Vedel sem samo da je visok nekaj čez 3500m, višina, ki mi še ne bi smela  povzročati kakšnih posebnih težav.
Med popotovanjem po NZ sva iskala razne gorniške poti, a nikjer ni bila omenjena nobena pot na Mt. Cook, kar se mi je zdelo zelo čudno. Potem pa sem videl še nekaj slik in 3D prikaz Južnih Alp. "Dream on" je bilo edino, kar sem še rekle o možnosti, da bi v bližnji prihodnosti stal na tem vrhu. Pa tudi nisem imel nobene želje, da bi me z gore prišel reševat možakar kot ga vidite na spodnji sliki.

Oprema gorskega reševalca v 19. st.

Tako mi je ostalo le da se malo sprehodim po narodnem parku, pa še to po dolinah, ne na kakšen vrh. Na  NZ je "miljavžent" raznih poti, a le peščica jih vodi na kakšen vrh. Ne kot pri nas kjer na vsak vrh pripelje pet različnih poti.



Da vam malce bolj opišem najin izlet. Iz Dunedina sva se odpravila v četrtek popoldan in se v enemu dnevu pripeljala v Mt. Cook National Park. Na poti do parka sva se ustavila pri maorskih jamskih poslikavah in Elephant Rocks. 

Prve so naju malce razočarale, saj so poslikave tako blede da se ne da razločiti kaj so hoteli narisati ali pa so počečkane z modernimi grafiti.



Slonje skale pa so apnenčasti kamni, ki sta jih voda in veter izoblikovala v zanimive figure. Če imaš veliko domišlije v figurah kakšno podobnost z realnim svetom.   




Ko pa enkrat zapustiš varno udobje avtomobila v osrčju Mt. Cook narodnega parka se počutiš zelo majhnega, saj si obkrožen s skoraj samimi tritisočak.

Najprej sva se malo bolj spoznala s Sir Edmund Hillary, Kiwijem, ki je s šerpo Tenzing Norgay prvi stopil na najvišji vrh sveta. Prav tako se je, s svojim prirejenim traktorjem, prvi zapeljal na južni pol. Ostali Kiwiji so seveda na Sir Ed-a zelo ponosni in v hotelu Hermitage si lahko ogledaš galerijo njegovih dosežkov, kot tudi film o njegovem življenju. Prav pod Mt Cook-om se je Hillary prvič srečal z gorami in od tu dalje je razvijal svojo ljubezen do gorništva in alpinizma, ki ga je kasneje pripeljala do osvojitve Mt Everesta.


Naslednji dan sva se odpravila na krajši sprehod po Hooker Valley do Hooker Glacier in njegovega ledeniškega jezera. Popoldan pa sva skočila še v sosednjo dolino, ki se hvali z največjim ledenikom na NZ - Tasman Glacier in istoimenskim jezerom. V obeh jezerih čez celo leto plavajo ledene gore, ledenik pa izgleda kot peskovnik (rjav in posejan z različno velikimi kamni), saj so tukajšnji hribi sestavljeni iz krhkih kamnin.







Pot sva izpod vršacev nadaljevala ob jezerih nazaj proti vzhodni obali.

Lake Pukaki


 

Lake Tekapo

Prelepa kamnita cerkvica ob jezeru doda kraju romantičen pridih. Kar pa je tudi eden poglavitnih razlogov zakaj je to priljubljena destinacija za poročno fotografiranje.


Tako sva zapustila gorski svet in se zopet približala morju. Zaključek najinega izleta s postanki v Timaru, Oamaru in Moreaki bulders pa bo sledil v nadaljevanju. :)

Ni komentarjev:

Objavite komentar