Gor in dol po zelenih travnikih

Za danes sva si zadala da bi rešila še zadnji problem v Novi Zelandiji, transportno sredstvo. V igri  je bilo (so še) več idej, vendar se je seznam hitro krajšal. Ena možnost je bila predraga, druga z butastim pravilom, da ne smeš več kot enkrat po isti relaciji,...  Tudi po obisku Backpackers Car Marketa, kjer sva pričakovala nižje cene kot povsod drugod, nisva našla prave rešitve. Tako sva bila že pred poldnevom sva poklapana in brez idej. Zato sva se raje, kot da bi mislila na avtomobile in kamperje, prelevila v turista in šla na oglede.

Aucklandski muzej in Domain sta tako le dobila svoje mesto na najini poti. Pred muzejem je velik travnat park oz. igrišče za kriket. Vsaj 10 igrišč je razmetanih po travniku in vsa so bila zasedena.

Sredi tega parka se vzdiguje majhen griček, poraščen z velikimi drevesi, na samem vrhu pa je prav posebno drevo TOTARA. Obdano je z leseno rezljano ograjo in je spomnik prvemu maorskemu kralju – Waikato chief Potatau Te Wherowhero. Več o Maorih, njihovi zgodovini in kulturi pa ob kakšni drugi priložnosti.

Park je lahko tudi cricket igrišče oziroma igrišča :)

Delček ograje okrog Totare

Preden sva vstopila v sam muzej sva skočila še do bližnjega zimskega vrta, kjer sva si ogledala razne lepe rožice, ki pri nas rastejo spomladi, tako da ne rabimo zimskega vrta. :) Vrt je lep kraj za sprostitev. Razdeljen je v tri dele: notranji del pod sončno gredo, zunanji del z ribnikom in še bolj zunanji pragozd z različnimi praprotmi (tipičen novozelandski simbol).

V gozdu takšnih in drugačnih praproti

Sam muzej pa je ogromen. V njem lahko spoznaš veliko o Polinezijskih ljudstvih, še posebej o Maorih. Razstavljen je vojni kanu  (25m dolg za 100 vojščakov) in Maorsko hišo v naravnem merilu,  v katero lahko vstopiš če si do nje spoštljiv in si sezuješ čevlje. 

V maorski hišici

25m vojni kanu za 100 vojakov

   











Sicer  pa je razstavljenih še veliko zanimivih zbirk: živalstvo, pohištvo, otroštvo skozi čas, Nova Zelandija v vojnah in Edmund Hilary ter njegov cepin.   

Prvi cepin na vrhu Mount Everesta

Najbolj zanimiv del zbirke pa je Vulkan. Zbirka vsebuje video, ki predstavi nastanek Nove Zelandije iz vulkanskih izbruhov, različne magmatske kamnine, ter simulacijo kako bi bilo, če bi danes v Aucklandu izbruhnil vulkan. Najprej spremljaš TV poročila, ki govorjo o potresni aktivnosti in možnosti izbruha vulkana. V oddaji je tudi poseben gost – vulkanolog. Ko ta ravno razlag, kako vemo da bo vulkan zagotovo izbruhnil, skozi okno vidiš kako se iz zaliva dviguje para. Poročevalka omeni to dejstvo, vulkanolog pa zaključi, da je vulkan očitno izbruhnil. V tistem trenutku se hiša zatrese in elektrika crkne in potem skozi okno spremljamo izbruh in oblak vulkanskega pepela, ki  se nam vedno bolj bliža, dokler ne prekrije hiše.

Po muzeju sva se odpravila skozi dva parka proti morju. Tu sva spoznala drugo plat Aucklanda. Celotno mesto je zgrajeno na 50 vulkanih, od katerih niso še vsi rekli zadnje besede. Posledica take poselitve je da se ob enem takem pohodu kot sva ga imela midva počasi naveličaš hoje gor in dol. Ravno prideš gor že se moraš spustit na drugo stran dol in obratno. Je pa vredno truda, saj te pot pripelje med čudovite zelenice, nekatere večje, druge manjše. Nekatere so  porasle samo s travo, druge tudi z vrtnicami, tretje pa z velikanskimi drevesi. Vse to pa obkrožajo lesene hiške, take kot v kakšnih ameriških filmih. Sam bi jih imenoval vikend hiške, saj spominjajo na apartmaje na hrvaškem morju. Ta zeleni mestni predel se imenjue Parnell in je gotovo delček Aucklanda v katerem bi se dalo živeti. :)

Lušne lesene hiške...

ki imajo samo en kamniti del - stopnišče na verando :)

Parnell Rose Gardens - čez en teden (5&6.11) imajo prav festival vrtnic, takrat bo že vse cvetelo.

Ena od številnih zelenih površin, namenjena rekreaciji, sprehajanju, piknikovanju, počivanju,...

No, ko sva zapustila ta raj in se počasi odpravila proti hostlu sva se korak za korakom soočala z najinim nerešenim problemom. V vsaki drugi stavbi je bilo podjetje, ki je ponujalo najem avtomobila oz. kamperja . Pred nama je bil torej še en večer brskanja po internetu in iskanja najugodnejšega transporta. Še dobro, da se včasih zgodi kaj, kar ne pričakuješ. :)