Na južni otok peljejo dve družbi, Interislander in Bluebridge. Interislander je začela prva in ima več terminov. Kakšne posebne razlike med družbama sicer ni, zaradi cenejše vozovnice (razlika je bila samo 8NZD) pa sva izbrala Bluebridge. Ponavadi je potrebno svoje mesto rezervirati vnaprej, še posebej če greš med počitnicami. Cena je odvisna od vozila, števila potnikov in termina. Midva sva za najino prečkanje odštela 220NZD.
 |
| Notranjost trajekta. |
 |
| Zadnji pogled na severni otok. |
 |
| Druga družba - Interislander. |
Na »check in« je uradno potrebno priti eno uro pred odhodom, čeprav se v praksi pokaže, da je 30minut čisto dovolj. Midva sva se bala, da je ta ura res stroga in da bova iskala terminal, zato sva bila na »check in« že ob 6.40, trajekt pa je izplul ob 8.00.
Pri natovarjanju imajo prednost tovornjaki in če med čakanjem spremljaš število tovornjakov, ki se vkrcujejo, si misliš, da bo zate zmanjkalo prostora.
 |
| Prvi pogled na južni otok. |
 |
| Vhod v Queen Charlote Sounds. |
Vožnja traja 3h in temu primerno se je potrebno založiti s hrano in pijačo, po potrebi s kakšno dekico, saj v tem času ni več dostopa do avtomobila. Trajek ima dve palubi za potnike in vsaka ima svoj bar, kjer lahko kupiš kak prigrizek ali pa pijačo. Na spodnji palubi pa je tudi neke vrste menza, kjer imaš na voljo celoten obrok. Z Urško sva šla naprej čisto na vrh, a ko sva slišala, da na spodnji palubi predvajajo filme, sva po zajtrku odkorakala dol. Na sporedu je bil film The Kid (Bruce Willis) in drugi del Piratov s Karibov.
 |
| Prepeli zalivi. |
 |
| Trajekt, ki je zapeljal v nov zavoj. |
 |
| Ribogojnica |
 |
| Številni otočki. |
 |
| Po treh urah vožnje smo le zagledali cilj - Picton. |
Že ob ogledu zemljevida je jasno, da plovba pelje po zanimivi pokrajini in včasih med ozkimi prehodi Queen Charlote Sounds.
 |
| Naša pot. |
Ni komentarjev:
Objavite komentar