Windy Welly

Je eno izmed najbolj popularnih imen za novozelandsko prestolnico, ki naj bi bila tudi najjužnejša prestolnica na svetu.  Naziv glavnega mesta je ukradel sicer precej bolj velikemu Aucklandu konec 19.stoletja, zato, da je bila prestolnica bolj v sredini države. Mesto je malce večje kot naša prestolnica, po številu prebivalcev pa celo manjše, saj v Wellyu živi zgolj slabih 200.000 ljudi.

Pridevnik »windy« so mu pripisali, ker v Wellingtonu težko najdeš dan brez vetra. Če ti to uspe, potem si zagotovo izbral dober dan za obisk. Midva sva to srečo očitno imela, saj sva doživela dan popolnega brezvetrja, ki se je že naslednji dan spremenilo v oblačno in vetrovno. :)

Kljub muhavosti vremena nama je bil Wellington zelo všeč. In ena od prav tako pomembni stvari je ta, da je vstop v večino muzejev in turističnih atrakcij zastonj. :)

Prvi dan sva spoznavala šestnadstropni muzej Te Papa, ki hrani zgodovino in vse kar je vedeti o tej deželici. Prve tri nadstropja govorijo o čudoviti naravi, četrto nadstropje govori o ljudeh, ki so  se in se še vedno naseljujejo tu, peto je posvečeno umetnosti, šesto pa različnim razstavam in lepemu razgledu nad pristaniščem. Če bi hotel muzej spoznati v detajle bi zanj porabil vsaj tri dni.

Spreminjanje NZ glede na naseljevanje

4. nadstropje - people

Tradicija

vs modernizem

Trendi priseljevanja na NZ

Razgled iz odprte terase 6. nadstropja

Popoldan sva namenila sprehajanju po centru mesta.
Cuba Street, ena od najživahnejših ulic te male prestolnice – polna kafičev, trgovin, domačinov in popotnikov, ki okušajo vsakdanje življenje v Wellingtonu.

Barvito življenje na ulici

Civic Square in Capital E – središče mesta, ki ob sončnem popoldnevu,kot je bilo sredino, na plano privabi vse poslovneže, uradnike in mimoidoče, da na zelenici preživijo svoj odmor za kosilo.

Lambenton Quay – ulica, ki bi se v Rimu enačila z Via Nazionale, v Parizu Champs-Élysées in v vsaki prestolnici z ulico, ki ponuja prestižnejše nakupovanje. Ta ulica je tudi doma edini pravi nz veleblagovnici Kirkcaldie & Stains (sicer precej manjša ampak nekaj v stillu londonskega Harrodsa in newyorškega Bloomingdale).

Raziskovanje sva zaključila z vožnjo s starinskim Cable Car in sprehodom po botaničnem vrtu.

Četrtek je bil dan politike. :) Pred ogledom NZ parlamenta in vladne palače, sva si v arhivih ogledala originalno The Treaty of Waitangi, nato pa se poučila, kako gre demokacija skupaj z monarhijo. Voden ogled je bil zelo zanimiv in poln zanimivih zgodb in anekdot.

Naj ji nekaj delim z vami:
-    vladna palača, imenovana tudi Beehive zaradi svoje zunanjosti, ima največji prostor za sprejeme. Tam sprejemajo kraljico (ko ta  blagoslovi NZ s svojim prihodom), tuje državnike, predvsem pa ekipo All Blacksov in velike sprejeme povezane z rugby-jem. Za manjše sprejeme (kot je npr. zaključek rugby lige) pa uporabijo manjšo galerijo v parlamentu.

-    NZ je edina članica Common Wealtha, kjer so naenkrat ženske zasedale 4 najpomembnejše  pozicije v državi – governor general (namestnik kraljice v NZ), prime minister (premier), predsednik parlamenta in vodja opozicije. Seveda se s tem ne smejo hvaliti, da ne užalijo ostalih članic.

-    Če bi v Angliji stopili na mesto, kjer je ponavadi postavljen kraljičin stol, se vam ne bi dobro godilo. Na NZ pač to lahko storite, saj te kraljica ne vidi. :)

-    Ko se v parlamentu razpravlja o novih zakonih ali spreminjanju starih in se koalicija in opozicija ne stirnjajo med seboj (kar se seveda ponavadi zgodi) gre zakon v razpravo v poseben odbor. V tem času lahko tudi ti (ni pomembno če si Kiwi ali ne) pošlješ predlog, kaj naj bi ta zakon vseboval oziroma kako naj bi bil oblikovan. Če predlog oddaš, si povabljen na razpravo in sediš na posebnem stolu, ki ti omogoča popolno svobodo govora.  Karkoli v tistem trenutku poveš, ti nihče nič ne more, saj si pod kraljičino zaščito. To je baje nekaj kar obstaja samo na tem koščku zemlje. :)

-    Parlament so posebej zaščitili za primere potresa, tako da so temelje ločili od stavbe in vmes postavili posebne gumijaste »podstavke«, kar izgleda nekako takole...  Zadeva je bila razvita na NZ in se sedaj uporablja povsod po svetu, kjer so potresi nekaj vsakdanjega.

-    V parlamentarni knjižnjici hranijo popolnoma vse izvode kateregakoli časopisa, ki izzide na NZ. Po en izvod, takoj ob izzidu, pride v to knjižnjico, predvsem zato, da lahko politiki takoj pogledajo svojo karikaturo v lokalnem časopisu. :)

-    Pred parlamentom je zelenica, ki že od daleč izgleda zelo primerna za piknik z družino ali pa posedanje na sončku.  In to je tudi čemur je namenjena. Številni »Wellingtonci« pridejo sem na svoj odmor. Vodič nam je povedal, da lahko komot piknikujemo tam, lahko mečemo frizbi ali pa igramo nogomet. To nobenega ne moti in nihče te ne bo preganjal.

Parlament in

zelenica :)

Po ogledu parlamenta sva se ustavila še v novi in stari katedrali Sv. Pavla. Po ogledu obeh, sva se resno vprašala zakaj točno so šli delat novo, če pa je stara tako lepa (v celoti lesena in ko vstopiš vanjo imaš občutek, da si vstopil v podpalubje velike starinske lesene barke).

Lesena katedrala

Druga največja lesena stavba na svetu in največja lesena stavba na južni polobli

Čeprav se na nobenem hribu ne vidi velikega belega napisa, se zaradi filmske zgodovine in številnih kinematografov, Wellington imenuje tudi Wellywood. Ogledati sva si želela filmski arhiv, kjer pa je bila žal ravno knjižnjica zaprta in tako da od obiska nisva imela prav dosti. Bolj filmsko obarvan je bil petek, ko sva se zapeljala do Weta Cave, o kateri se je Pavel razpisal že v prejšnji objavi in to je bilo na koncu tudi največ kar sva videla in okusila Wellywooda.

Da je bilo najino spoznavanje novozelandskega glavnega mesta tako prijetno, sta poskrbela tudi najina slovensko-novozelandska gostitelja, ki sta naju prijazno sprejela pod svojo steho v Kelburnu in še polepšala najin postanek v tem mestu.