Kruh

O vrstah, cenah, oblikah,.... tega vsakdanjega živila sva že pisala. Mislim pa, da nisva omenila, da je med popotniki zelo pogosta tudi navada, da si ga spečejo kar sami. Razlog za to je kot prvo ekonomski, saj te stane manj,kot če ga kupiš; kot drugi pa je pomemben razlog ta, da je domači kruh vedno boljši kot kupljen. Peka kruha je predvsem navada popotnikov nemškega rodu, vendar jo vztrajno širijo. Tako sva v času najinega popotovanja v hostlih, kampih,... srečala že veliko nadebudnežev, ki so večer izkoristili za pripravo kruha. Ob tem sva velikokrat dejla, da bova enkrat tudi midva poskusila. In prišel je ta čas. :)

Včeraj zvečer sva po vseh pripravah (najti recept, iti v trgovino po moko, se posvetovati z dvema Nemkama, ki ga pečeta vsak dan,...) zamesila najin prvi polnozrnati hlebček. Imela sva manjši problem, saj sva količine ocenjevala kar tako »na uč« in zato sprva kvas, nato pa tudi hlebček nista hotela prav vzhajati. Ker seje bližala ura 10, ko kuhinjo zaklenejo, sva se odločila, da ga pustiva čez noč v kuhinji in ga spečeva zjutraj pred odhodom na delo. Tako sva ob zajtkovanju vohala čudovite vonjave iz pečice, žal pa sva vedela, da ga bova lahko poskusila šele ko se vrneva iz službe. Tik preden sva odšla, sva ga vzela iz pečice, ga zavila v kuhinjsko krpo in ga pustila v avtu, da naju počaka.

Priprave :)

Pavel je bil sicer električni mešalnik :)

Pripravljen za v pečico

V pečici

Počakal je in lahko poveva, da nama je uspelo speči prav zelo dober kruh (izgleda ne bom komentirala :D ) in da bova verjetno to navado ohranjala še naprej, ko bova le imela pri roki pečico. :)

Končni izdelek :)