Delo, delo, delo,..

Tukaj se vedno kaj dogaja. Po uspešnem iskanju sobe in nastanitvi v Dunedinu, sem pospešeno iskal službo in še vedno jo iščem.  :) 

Dunedin ni ravno mesto sezonskih del, zato se je spremenil profil in način način iskanja službe. Nič več pomoči hostla, prešel sem na prijavljanje na razpise in agencije. Pri iskanju službe sta mi pomagali v večini dve internetni spleni strani www.seek.co.nz in www.trademe.co.nz/jobs ter nekaj agencij. Agencije so tako dobre, da za pomoč ne računajo, saj  so plačane s strani delodajalcev, ki jih najamejo, da jim priskrbijo najboljšo delovno silo. :)

Tako sem preživel teden za računalnikom in pošiljal prošnje. Žal pozitivnega odgovora, včasih pa sploh odgovora ni bilo. Denar pa je hitro kopnel in prišel sem na točko, kjer sem bil pripravljen sprejeti karkoli, kjerkoli. Tako sem znova prijel za sezonsko delo in sem odšel v "bndimo" (knjižnjo slovensko = trgatev) v 200km oddaljeni Cromwell

V soboto, 14.4, sem se zgodaj zjutraj (4h) odpeljal v smeriQueenstown. Moje delovno mesto je bil kraj blizu Cromwell-a, vinograd z imenom Desert Heart. 

Že začelo se je zanimivo. Z delodajalko naj bi se dobil v Cromwell-u. Najprej sem šel pogledat na parkirišče pred neko gostilno (kjer naj bi se dobila), a sem nato videl nedaleč proč ob cesti druge ljudi, ki so tudi čakali na prevoz na delo. Mislil sem, da sem del te množice in sem se jim pridružil. Pa to ni bila prava družba in tako sem klical svojo delodajalko. Na koncu sva se le našla in z enourno zamudo sem prispel v vinograd. Po koncu delovnega dne sem si moral poiskati še prenočišče. Moj moto: najbolj poceni in najbližje, tako je Bannockburn Holliday Park postal moj dom, najin Ford pa moja soba.

Samo delo ni bilo nič posebnega, pač trgatev. Zanimiva pa je bila organizacija. Nismo pobirali iz enega konca in pobrali vse na poti, ampak smo se premikali po različnih delih vinograda in pobirali tisto kar je pridelovalec vina želel.

Na NZ je več različnih ljudi, ki so udleženi v  procesu pridobivanja vina - od navadnih delavcev, oskrbnika/upravljalca, vinarja do lastnika vinograda. Včasih ima kdo dvojno vlogo, včasih pa se najde še kdo vmes.

V Desert Hearth sem delal dober teden, od tega sem prvi dan pobiral, nato pa sem napredoval (mogoče nazadoval) v »bucket boy«. Tega dela so se vsi otepali, meni pa je bilo vseeno. Včasih je bilo nošenje veder malce naporno, še posebej, ko so bili grozdi veliki, vedra pa ne ravno in smo pobirali večje število vrst. Normalno smo pobirali 4 vrste hkrati, 3 smo bili "bucket boy" in dva traktorja. Včasih pa smo imeli en traktor in 4 ali 5 vrst. Takrat smo malce dihali, a ni bilo prehudo. :)

Če sem imel po delu še kaj časa in dnevne svetlobe sem skočil še malce na ogled po okolici. Ogledal sem si kako so tam iskali zlato z izpiranjem zemlje. Zanimivo je videti in prebrati kako so takrat živeli in s čim vse so si pomagali, da so imeli vodo za delo in podobno.

Obisk divje pokrajine.

Črna packa v kamnu je skoraj fosilizirano drevo.

Na koncu trgatve smo imeli še piknik, saj se je naša oskrbnica veselila prve samostojne sezone v vinogradu in po obrazu sodeč je bila zadovoljna z rezultatom in srečna, da je vsega konec. :)