Čez dober mesec bo leto dni, kar sva s Pavlom kupila karte in si zagotovila najinih sedem mesecev na NZ. Karta je predvidevala povratek 1. junija 2012, vedno pa je v ozadju ostajalo, da bova mogoče podaljšala. To mišljenje se je še bolj okrepilo, ko sem prišla na idejo, da bi praktični del diplome mogoče opravila na tem koncu sveta. Ideja je prerasla v iskanje kontaktov in pisanje uradnih mailov, če bi se kje našel prostor zame.. Začetek je bil obetaven, temu je sledilo par mesecev stagniranja (deloma zaradi poletnih počitnic) in potem se je zgodba v tednu dni razvila iz popolne opustitve ideje do dejanske uresničitve. :)
Začetek marca sem prejela obžalujoč odgovor dekana School of Pharmacy, da se ni našlo nič zame primernega. S Pavlom sva tako približno splanirala zadnje tri mesece potovanja in bila z njim popolnoma zadovoljna. Čez dva dni pa mail od točno tiste profesorice, ki sem si jo najbolj želela za mentorico, če sem še zainteresirana in če mi ustreza tema v pediatriji, natančneje neonatologiji. :) Boljše bi lahko bilo samo še, če bi mi rekla, da mi bodo pokrili vse stroške bivanja, kar se bi seveda zgodilo samo v sanjah. :) Še nekaj uradnih zadev, odobritev teme še pri domačem mentorju in tako sva 26. marca ustalila v Dunedinu za prihodnje 4.5 mesecev in letalsko karto premaknila v avgustovske dni. :)
Tako nekako sedaj izgleda moj dan:
1) vstajanje, zajtrk med 7-9.30h
2) 20min sprehod do bolnice ali faksa
3a) v bolnici pregledujem kartoteke in zbiram podatke dojenčkov, ki so bili zaradi previsokega krvnega sladkorja zdravljeni z inzulinom
3b) na faksu berem literaturo in pišem svojo diplomsko
4) med 16-18h (odvisno od počutja, dela,...) se odpravim proti domu
5) večerja, gledanje TV, druženje s cimri, ...
6) spanje
Pavlov dan vsebuje točke 1,5 in 6, vmesne točke pa so namenjene iskanju službe, s katero trenutno žal še nima sreče. Poleg tega pa seveda zelo pridno in predvse dobro kuha ter peče odličen kruh in muffine! :)
Mogoče ne izpade preveč zanimivo, lahko pa zagotovim, da še zdaleč ni dolgočasno
Pa še par besed o mestu, kjer sva se naselila:
Dunedin so kot prvi naselili Škoti in zato ga nekati tudi imenujejo južni Edinburgh. Zelo je ohranjena edvardjanska arhitektura in v tem slogu je zgrajena tudi železniška postaja, ki se šteje za najbolj fotografirano zgradbo na NZ. Malce ven iz mesta se nadaljuje Otago Peninsula, ki se lahko poleg velike raznolikosti v favni, lahko pohvali tudi z edinim gradom na Novi Zelandiji - Larnach Castle.
Tako da imava še veliko materiala za raziskovanje in veliko podlage za nove zgodbe. :)
Začetek marca sem prejela obžalujoč odgovor dekana School of Pharmacy, da se ni našlo nič zame primernega. S Pavlom sva tako približno splanirala zadnje tri mesece potovanja in bila z njim popolnoma zadovoljna. Čez dva dni pa mail od točno tiste profesorice, ki sem si jo najbolj želela za mentorico, če sem še zainteresirana in če mi ustreza tema v pediatriji, natančneje neonatologiji. :) Boljše bi lahko bilo samo še, če bi mi rekla, da mi bodo pokrili vse stroške bivanja, kar se bi seveda zgodilo samo v sanjah. :) Še nekaj uradnih zadev, odobritev teme še pri domačem mentorju in tako sva 26. marca ustalila v Dunedinu za prihodnje 4.5 mesecev in letalsko karto premaknila v avgustovske dni. :)
Tako nekako sedaj izgleda moj dan:
1) vstajanje, zajtrk med 7-9.30h
2) 20min sprehod do bolnice ali faksa
3a) v bolnici pregledujem kartoteke in zbiram podatke dojenčkov, ki so bili zaradi previsokega krvnega sladkorja zdravljeni z inzulinom
3b) na faksu berem literaturo in pišem svojo diplomsko
4) med 16-18h (odvisno od počutja, dela,...) se odpravim proti domu
5) večerja, gledanje TV, druženje s cimri, ...
6) spanje
Pavlov dan vsebuje točke 1,5 in 6, vmesne točke pa so namenjene iskanju službe, s katero trenutno žal še nima sreče. Poleg tega pa seveda zelo pridno in predvse dobro kuha ter peče odličen kruh in muffine! :)
Mogoče ne izpade preveč zanimivo, lahko pa zagotovim, da še zdaleč ni dolgočasno
Pa še par besed o mestu, kjer sva se naselila:
Dunedin so kot prvi naselili Škoti in zato ga nekati tudi imenujejo južni Edinburgh. Zelo je ohranjena edvardjanska arhitektura in v tem slogu je zgrajena tudi železniška postaja, ki se šteje za najbolj fotografirano zgradbo na NZ. Malce ven iz mesta se nadaljuje Otago Peninsula, ki se lahko poleg velike raznolikosti v favni, lahko pohvali tudi z edinim gradom na Novi Zelandiji - Larnach Castle.
 | |
| Dunedin at night |
 | |
| Octagon |
Tako da imava še veliko materiala za raziskovanje in veliko podlage za nove zgodbe. :)
Ni komentarjev:
Objavite komentar