petek, 4. maj 2012

Ko ti pri uri zgodovine postane dolgčas ... igraš križce in krožce

Zadnji dan najinega podaljšanega vikenda je bila nedelja in namenjena je bila počasnemu vračanju v Dunedin preko vzhodne obale. Načrtovani so bili trije postanki: Timaru, Oamaru in Moeraki Boulders.

V Timaru sva se sprehodila po lepo urejeni morski promenadi in se učila kako s pomočjo sonca določiti pravi čas.


Čas - čudovita dimenzija, ki je še nihče ne zna zavrteti nazaj. No, v Oamaru se ti zdi, da jim je to skoraj uspelo. Že tako čudovita in dobro ohranjena viktorijansko-edvardjanska arhitektura starega dela mesta in pristanišča dobi ob vikendih še poseben starinski priokus. Domačini se namreč preoblečjo v modo takratnega časa in pristaniške zgradbe znova služijo svojemu pravemu namenu. Harbour Historic Precinct postane glavna trgovska ulica, po kateri se sprehajajo dame in gospodje in nakupujejo vse od hrane do spominkov.








Sredi ulice stoji prav posebna delavnica kiparja Iana Andersena, ki svoje umetnitne oblikuje iz apnenca. Poleg galerije njegovih izdelkov, ki so seveda naprodaj, lahko kiparja vidiš tudi pri samem delu. Če te zamika, da bi ena izmed njegovih umetnin krasila tudi tvojo polico/hodnik/omaro,... pa lahko naročiš umetnino po svoji izbiri. Poveš svoje želje o vsebini, modelu, velikosti, ceni,... in kipar ti pove kaj lahko stori. Po oddanem in plačanem naročilu počakaš kak mesec ali dva ali tri (odvisno od trenutne zasedenosti) in prejmeš sliko. Če ti je končni izdelek všeč, ga prevzameš oziroma ti ga dostavijo na dom.
Več o kiparju in njegovem delu najdete tule: http://www.ianandersensculptor.co.nz/



Ko sva odtrgala oči od čudovitih belih umetnin sva se odpravila pa še na eno pustolovščino - vožnja s  kolesom. Pa ne kar takim "navadnim", ampak s takimi kolesi kot so se takrat vozili. Preživela sva na srečo brez poškodb in z velikim nasmeškom na obrazu. Kako hitro bi iz vajenca postala mojstra pa presodite sami. :)



Dan se je prevesil v pozno popoldan in zadnje sončne žarke sva namenila igranju križcev in krožcev na plaži ob vasici Moeraki. Igra pa ni bila običajna na listu papirja s svinčnikom v roki. Najina podlaga je bila peščena plaža, križce sva v mivko risala z veliko palico, za večino krožcev pa sva uporabila kar te velike, lepo okrogle skale ("boulders"). S ponosom lahko povem, da sva požela veliko odobravajočih nasmehov mimoidočih in kar nekaj fotografskih obeležitev. Zmagovalca pa prepuščava vaši domišljiji. :)





1 komentar: