V eni izmed objav z navedenimi dejstvi o NZ sva omenila, da spada NZ v države Common Wealth-a. Ena izmed ugodnosti tega članstva je tudi praznik imenovan Queen's Birthday (4. junij), ki je seveda dela prost dan.
Ob letosnjem diamantnem jubileju kraljice Elizabete, je tako svoj lonček pristavila tudi NZ. V London je poslala en waka (kanu) z maorskimi bojavniki, ki so v čast kraljici veslali med številnimi ostalimi ladjami po Temzi.
Na sami NZ pa nekih velikih praznovanj ni bilo ali pa mogoče za te žurke midva nisva vedela. Prosti dan sva izkoristila s podaljšanim spancem in popoldanskim raziskovanjem Otago Peninsula, ki pa je imelo kraljevski pridih. :)
Prva postaja je bil namreč Larnach Castle, edini grad, ki ga NZ premore. Če sem malce zlobna, si tega naziva sploh ne zasluži, saj bolj spominja na dvorec in gradovom po Evropi ne seže niti do gležnjev. V samo notrajnost se nisva podajala, sva pa naredila en sprehod po vrtovih. V tem letnem času (prehod iz jeseni v zimo) pa to seveda ni nek poseben užitek, saj jesenske barve že izzvenijo, rože seveda ne svetijo in tako je celoten pogled malce okrnjen. Verjamem pa, da mora biti tu spomladi čarobno lepo.
 |
| Že ovela Aoraki lilija |
 |
| Trobentice in zvončki tukaj niso znanilci pomladi, temveč zime. |
Iz gradu sva pot nadaljevala na obalo, kjer sva se sprehodila do razgledne točke, nato pa do dveh pečin - prva se imenuje Lover's Leap, druga pa The Chasm. Povsod naokrog se pasejo ovce in s Pavlom sva se resno spraševala, koliko je med njimi smrtnih žrtev zaradi nepremišljenih stopinj.
 |
| Lover's Leap |
 |
| The Chasm |
 |
| Začetek Hooper's Inlet |
Za zaključek sva obiskala še albatrose (Royal Albatross Centre). Tudi tu nisva imela prevelike sreče, saj vetra praktično ni bilo, brez njega pa te velik ptice (premer kril = 3m) ne morejo leteti. Kljub temu se nama dozdeva da sva v daljavi enega videla. Če je bil to res albatros ali samo galeb pa ne veva.
Ni komentarjev:
Objavite komentar