Tunnel Beach

Eno popoldne sva se s cimro odpravila na Tunnel Beach. Urška na žalost ni šla z nama, ker je imela sestanek na faksu. 

Iz parkiriščca sva se na plažo počasi puščala po lepi potki. Z vsakim korakom, ki sva ga naredila, sva bila bolj osupla in je bilo treba na vsakem koraku slikati. 

Najbolj zanimivi so bili visoki valovi, ki so butali ob skale. Včasih je voda pljusknila tudi 15m visoko. Zaradi tega ni bilo priporčljivo stati preveč blizu roba. Večina slik, ki je nastala ta dan prikazuje oz. poskuša prikazati razburkano morje in visoke valove.

Najprej sva mislila, da je plaža dobila ime po izrazitem skalnem loku v morju, ki spominja na tunel. Ampak se je kasneje izkazalo, da je na plaži izklesan pravi pravcat tunel, ki vodi prav dol na plažo.

Med raziskovanjem okolice sva se napotila na rob majhnega polotoka (tam, kjer je skalni obok). In nekje na sredi je en majhen del trave dihal. Ja, dobesedno dihal, vsake toliko časa se je obnašal kot človeški prsni koš. Še malce naprej pa je v tleh majhna luknja, ki je spuščala zanimive zvoke. Dihanje in čudni zvoki so bili posledica visokih valov in razpoke v skali. Če bi bilo vode malce več, bi  ta vejretno špricala na plano. :)

Za konec naju je pričakal še prečudovit sončni zahod. Ker smo na vzhodni obali se sonce ni skrilo v vodo, ampak za hribe.