Prejšnji teden sem lahko okusila tudi ta del življenja v Kiwilandu. Morala sem obiskati zdravnika, kar se mogoče sliši zelo enostavno, ampak v praksi izpade malce bolj zakomplicirano.
Preden sva se odpravila na najino potovanje sva seveda sklenila zavrovanje z asistenco v tujini Coris. Že pred odhodom sem se želela pozanimati, kako moram ravnati v primeru, da potrebujem zdravniško pomoč. Navodila so bila sledeča:
- na pregled lahko grem kamorkoli po lastni izbiri, lahko pa mi zavarovalnica pomaga poiskati ustrezno ustavnovo (klic na določeno telefonsko številko, kjer razložiš svoj problem in tvoj agent bo poiskal zate ustrezno rešitev)
- tudi v primeru, da se odločim za prvo možnost, moram o tem obvestiti zavarovalnico
- glede kritja stroškov naj bi veljalo, da storške do 200€ poravnam sama in mi ob vrnitvi v domovino povrnejo denar, za večje stroške pa bo poskrbela zavarovalnica sama
V praksi so ta navodila izkusila nekako takole:
- poklicala sem na zavarovalnico, razložila situacijo in vprašala, kaj moram storiti. Na slednje vprašanje sem dobila sledeč odgovor: "Lahko greste sama do dotičnega zdravnika, poravnate stroške in mi vam jih ob originalnem računu povrnemo. Lahko pa vam mi organiziramo pregled, za stroške se lahko odločite ali jih poravnate sama in dobite povrnjene, lahko pa vam jih direktno krijemo mi. Vsekakor zna vse skupaj malce trajati, če se odločim za opcijo b."
- ker se mi ni ravno mudilo, sem sklenila da vzamem opcijo b (torej vse kar je na meni je, da se prikažem pri izbranem zdravniku :)
- še isto popoldan sem dobila klic iz Corisovega predstavništva v Melbournu, kjer sem obnovila moje stanje in trenutno lokacijo. Lahko bi vedela, da se znajo stvari zaplesti, glede na to da me je tip vprašala kje točno je Dunedin na NZ (sicer 4. ali 5. največje mesto). Po pregovarjanjih levo, desno so mi sporočili, da lahko obiščem ambulatno še isti dan. S seboj moram imeti potni list in zavarovalno polico.Odlično
- odpravim se v ambulanto, izpolnim goro papirjev in podpišem obrazec, ki dovoljuje da posredujejo podatke moji zavarovalnici. Po potnem listu in polici me ne vpraša nihiče. Malce čakanja, pregled, napotnica za laboratorij in vse je ok.
- pridem domov in grem znova na telefon s Slovenijo. Kaj zdaj pomeni to, da sem dobila napotnice v druge ustanove - ali bodo tudi njim poslali isti obrazec, da bom imela krite stroške oz. kako se to sedaj ureja. Gospodič mi po telefonu pove, da se bo pozanimal kako in kaj, da pa morajo najprej pridobiti mojo dokumentacijo iz pregleda. Pravi, da me bo poklical nazaj.
- naslednji dan mi, med hojo v mesto, zvoni telefon. Kličejo me iz ambulatne, da moram priti in poravnati stroške včerajšnega pregleda v vrednosti 150NZD. Kako, če pa to direktno krije moja zavarovalnica, vprašam. Odgovor pa je, da bi morali posredovati moje podatke v Avstalijo in da tega njihov šef ne pusti ter da bi potrebovali za to tudi kopijo mojega potnega lista in zavarovalno polico. Povem, da imam to pri sebi in da ni slednje noben problem. No, tudi če bi to imeli šef ne pusti klicati v Avstralijo.
- razočarana prekinem klic - halooo? V Avstralijo ne morejo/smejo klicati, pa saj to je isto kot če bi nekdo rekel, da klicati iz Slovenije na Hrvaško ali v Italijo. Budalaštine.
- jezna, znova kličem v Slovenijo, da kaj da se dogaja. Že tretji agent, ki z menoj govori in kateremu se ne sanja nič. Se bo pozanimal, spet reče, ampak da bo trajalo in da dokler tega ne rešijo tudi ne morem uveljavljati ostalih napotnic, razen seveda če sama ne poravnam vseh stroškov.
- zaključek zgodbe: zdrava sem, moj TRR pa prikrajšan za približno 500NZD (=315€).
Je sicer res, da sem v tej državi tujka, zgolj na obisku in da domačine tretirajo rahlo drugače. Predvsem ima vsak, tako kot tudi mi, svojega osebnega zdravnika. Kljub temu pa ne poznajo takega sistema zavarovanj, kot ga poznamo mi in morajo neglede na vse še vedno plačati določen delež pregleda. In čeprav so cene nižje kot za tujce, se Kiwiji odločajo za obisk zdravnika res le v nujnih primerih, saj predstavlja vsakokratni obisk tudi strošek.
Po vsem skupaj se mi je zares stožilo po slovenskem zdravstu, kjer vse opraviš v enem dnevu in ponavadi na enem mestu in z eno neplačilno kartico (seveda ob predpostavki, da imaš pokrite prispevke za osnovno in dodatno zdravstveno zavarovanje). :)
Preden sva se odpravila na najino potovanje sva seveda sklenila zavrovanje z asistenco v tujini Coris. Že pred odhodom sem se želela pozanimati, kako moram ravnati v primeru, da potrebujem zdravniško pomoč. Navodila so bila sledeča:
- na pregled lahko grem kamorkoli po lastni izbiri, lahko pa mi zavarovalnica pomaga poiskati ustrezno ustavnovo (klic na določeno telefonsko številko, kjer razložiš svoj problem in tvoj agent bo poiskal zate ustrezno rešitev)
- tudi v primeru, da se odločim za prvo možnost, moram o tem obvestiti zavarovalnico
- glede kritja stroškov naj bi veljalo, da storške do 200€ poravnam sama in mi ob vrnitvi v domovino povrnejo denar, za večje stroške pa bo poskrbela zavarovalnica sama
V praksi so ta navodila izkusila nekako takole:
- poklicala sem na zavarovalnico, razložila situacijo in vprašala, kaj moram storiti. Na slednje vprašanje sem dobila sledeč odgovor: "Lahko greste sama do dotičnega zdravnika, poravnate stroške in mi vam jih ob originalnem računu povrnemo. Lahko pa vam mi organiziramo pregled, za stroške se lahko odločite ali jih poravnate sama in dobite povrnjene, lahko pa vam jih direktno krijemo mi. Vsekakor zna vse skupaj malce trajati, če se odločim za opcijo b."
- ker se mi ni ravno mudilo, sem sklenila da vzamem opcijo b (torej vse kar je na meni je, da se prikažem pri izbranem zdravniku :)
- še isto popoldan sem dobila klic iz Corisovega predstavništva v Melbournu, kjer sem obnovila moje stanje in trenutno lokacijo. Lahko bi vedela, da se znajo stvari zaplesti, glede na to da me je tip vprašala kje točno je Dunedin na NZ (sicer 4. ali 5. največje mesto). Po pregovarjanjih levo, desno so mi sporočili, da lahko obiščem ambulatno še isti dan. S seboj moram imeti potni list in zavarovalno polico.Odlično
- odpravim se v ambulanto, izpolnim goro papirjev in podpišem obrazec, ki dovoljuje da posredujejo podatke moji zavarovalnici. Po potnem listu in polici me ne vpraša nihiče. Malce čakanja, pregled, napotnica za laboratorij in vse je ok.
- pridem domov in grem znova na telefon s Slovenijo. Kaj zdaj pomeni to, da sem dobila napotnice v druge ustanove - ali bodo tudi njim poslali isti obrazec, da bom imela krite stroške oz. kako se to sedaj ureja. Gospodič mi po telefonu pove, da se bo pozanimal kako in kaj, da pa morajo najprej pridobiti mojo dokumentacijo iz pregleda. Pravi, da me bo poklical nazaj.
- naslednji dan mi, med hojo v mesto, zvoni telefon. Kličejo me iz ambulatne, da moram priti in poravnati stroške včerajšnega pregleda v vrednosti 150NZD. Kako, če pa to direktno krije moja zavarovalnica, vprašam. Odgovor pa je, da bi morali posredovati moje podatke v Avstalijo in da tega njihov šef ne pusti ter da bi potrebovali za to tudi kopijo mojega potnega lista in zavarovalno polico. Povem, da imam to pri sebi in da ni slednje noben problem. No, tudi če bi to imeli šef ne pusti klicati v Avstralijo.
- razočarana prekinem klic - halooo? V Avstralijo ne morejo/smejo klicati, pa saj to je isto kot če bi nekdo rekel, da klicati iz Slovenije na Hrvaško ali v Italijo. Budalaštine.
- jezna, znova kličem v Slovenijo, da kaj da se dogaja. Že tretji agent, ki z menoj govori in kateremu se ne sanja nič. Se bo pozanimal, spet reče, ampak da bo trajalo in da dokler tega ne rešijo tudi ne morem uveljavljati ostalih napotnic, razen seveda če sama ne poravnam vseh stroškov.
- zaključek zgodbe: zdrava sem, moj TRR pa prikrajšan za približno 500NZD (=315€).
Je sicer res, da sem v tej državi tujka, zgolj na obisku in da domačine tretirajo rahlo drugače. Predvsem ima vsak, tako kot tudi mi, svojega osebnega zdravnika. Kljub temu pa ne poznajo takega sistema zavarovanj, kot ga poznamo mi in morajo neglede na vse še vedno plačati določen delež pregleda. In čeprav so cene nižje kot za tujce, se Kiwiji odločajo za obisk zdravnika res le v nujnih primerih, saj predstavlja vsakokratni obisk tudi strošek.
Po vsem skupaj se mi je zares stožilo po slovenskem zdravstu, kjer vse opraviš v enem dnevu in ponavadi na enem mestu in z eno neplačilno kartico (seveda ob predpostavki, da imaš pokrite prispevke za osnovno in dodatno zdravstveno zavarovanje). :)
Ni komentarjev:
Objavite komentar