Bilo je presenečenje, ko sva se v ponedeljek ustavila v informacijskem centru in 5 minut zatem odpeljala ven iz mesta proti letališču. Malce poznejše darilo za rojstni dan mi je bilo rečeno. Ko sem ugotovila, da grem na SkyDive mi je vsa kri udarila v glavo. Ena izmed stvari, ki sem si jo sicer zelo želela, je v tistem trenutku postala ena od najstrašlivejših stvari na svetu.
Prva stvar je bila izbira paketa. Odločiš se ali boš skočil iz 12000ft (3600m) ali 15000ft (4500m). Normalno, da gremo iz najvišjega. :) Skok iz 15000ft ti omogoča 1 minuto prostega pada, preden tvoj tandem profesionalec odpre padalo. Nato moraš izbrati kakšne slike ali posnetke hočeš imeti. Lahko na tvojega »tandem profesionalca« namontirajo ročno kamero, lahko pa poleg vaju dveh skoči še tvoj osebni kamerman in te posname iz vseh mogočih zornih kotov. Na koncu je zmagala slednja opcija.
Drugi del – treba je obleči tuto, vtaknejo te v povečan plezalni pas, dobiš pilotsko čepico in očala in pokažejo ti video, kaj moraš početi ko greš v letalo, ko skočiš iz letala in ob pristanku.
Tretji del – predstavita se ti tvoj osebni snemalec in tvoj »angel varuh« (mojemu je ime Andy), ki odpre padalo. Ko slednji zgrabi padalo je čas za vkrcanje na letalo. Na adrenalinsko doživetje se nas je odpeljalo 5 nadebudnežev. Vsak je imel seveda svojega »angela varuha« in svojega snemalca (izgleda, da je pri vseh zmagala opcija 2). Sedežni red je tak, da sediš pred svojim »tandem profesionalcem«, da te lahko pred skokom zapne nase.
Četrti del – letalo vzleti in ti uživaš v čudovitem razgledu nad jezerom. Preden dosežemo pravi višino mine cca 25 zelo prijetnih minut. Počasi začne letalo zmanjševati hitrost, vrata se odprejo in če nisi srečnež, ki sedi tik ob vratih, kar se da mirno, počakaš, da prideš na vrsto. Prvi je skočil, drugi je skočil,... ojoj sedaj sem pa že jaz. Z nogami bingljam skozi odprta vrata, nasmejem se v fotoaparat in....
LLLLLLLLLLLLLLLLLLLLEEEEEEEEEEEEEEEEEETTTTTTTTIIIIIIIIIIIIIIIMMMMMMMMMMMMMMMMMMM
Občutek je noro dober, kljub ogromnemu pritisku v ušesih in ogromnim količinam zraka, ki kar naenkrat butnejo v moj obraz. Moj osebni fotograf me lovi, dela grimase, se mi reži in sama se veselo režim nazaj. Pod menoj modra gladina jezera, vse okrog mene modro nebo in puhasti beli oblaki..... I can fly! :)
Super občutka je prehitro konec, ko začutim rahel sunek in se moja hitrost hitro zmanjša. Ni mi čisto jasno kaj se dogaja, sploh ker moj kamerman še kar neznasko hitro leti v globino. Aja, moje minute je konec in odprli smo padalo. Na 1500m, še vedno z noro dobrim razgledom na vse strani, mi Andy potisne v roke vajeti in uči kako usmerjati padalo. V nekaj sekundah se zavem, kje vidijo užitek vsi padalci, ki okupirajo Kovk ob sončnem in rahlo vetrovnem vremenu. Ja, tečaj padalstva je definitivno prišel na moj »to do list«. :) Sprehajava se po nebu levo in desno, pa malce v globino in zemlja zopet postaja vse večja.
In tako sem kaj kmalu (zame seveda prehitro) spet na trdnih tleh.
In kot vedno po mojih adrenalinskih podvigih - a lahko grem še enkrat, prosim? :)
Ni komentarjev:
Objavite komentar