Vipavska dolina je dežela sonca, sadja, vinske trte in burje

Upsss, malce sem zamešala. Z zgornjim naslovom bi se lahko ponašal tudi Hawke Bay na NZ. Razen, kot ponosna Vipavka, se ne bi ravno strinjala, da imajo burjo -  lahko rečem, da imajo močnejši veter. :)

Po nekaj dnevih izven civilizacije, sva se v petek pripeljala v sončni Napier, ki skupaj s sosednjim mestecem Hastings, tvori jedro Hawke Baya in s tem tudi sadjarsko – vinarske industrije severnega otoka. Tu gojijo praktično vse – največ jabolk, breskvi in grozdja, ne kaj dosti za njimi pa sledijo jagode, marelice, slive,... Nič čudnega, da sta mesti polni dela željnih sezonskih delavcev.

Napier je luštno, majhno mesto, ki je poleg sadja, najbolj znano po svoji ArtDeco arhitekturi in umetnosti. Ne me vprašat, kaj ArtDeco točno pomeni, ker si kljub ogledu mesta in branju vodičev, še vedno ne uspem postaviti definicije (strica Googla pa še nisem uspela vprašati, ker pride vedno kaj pomembnejšega vmes). Kar sem opazila je, da je arhitektura precej v stilu 20. let prejšnjega stoletja in temu primerno so »okrašene« tudi ulice. Kaj naj bi to točno pomenilo pa si poglejte na spodnjih fotografijah. 

Arhitektura

Vrnitev v 20.leta

Okrasni kamni na glavni ulici

Vse zgoraj našteto naju je dovolj pritegnilo, da sva se odločila ostati tu eno noč, čeprav tega sprva nisva nameravala. V petek sva tako, družno z iskanjem delujočega in ne pre-dragega interneta, malce pohajkovala po centru in obalnem predelu mesteca. Naslednji dan, sva se zjutraj odpravila na Farmers Market – tržnica, kjer lokalni predelovalci ponujajo svoj pridelek na poskušino in naprodaj. Verjemite – sveže stisnjen sok iz vsega možnega sezonskega sadja je odličen! :) Po krajšem šopingu v glavni mestni ulici, sva se odpravila še v Hastings. 

Na trznico po sveze sadje in zelenjavo

Pot naju je peljela mimo ogromnih nasadov jabolk, breskvi,... vse do vrha hriba Te Mata. Tam se nama je odprl čudovit razgled čez celoten Hawke Bay prav vse do najinega naslednjega cilja – Tongariro National Park. 

Eden izmed razgledov iz Te Mata

Skupaj s Fordom uzivava v razgledu

Ko sva napasla oči nad vsem kar je ponujal razgled, sva v mestu nahranila še najina želodčka z Rush Munro sladoledom – 100% naravni NZ sladoled, ki se na točno tem mestu proizvaja vse od leta 1926. Ko sva polizala skodelice v katerih nama je bil postrežen, sva se stinjala, da je z razlogom vsako leto dobitnik številnih nagrad za najboljši sladoled.

Njamiii! :) (ampak Marjance se vedno ne prekasa! :) )