Taupo, vulkanska dežela

Če to berete potem veste, da sem uspešno preživela skok iz letala iz višine 4500m. Občutek je fantastičen! Ampak gremo lepo počasi...

Iz sončnega Hawke Baya sva se v soboto zapeljala v notranjost in v hribe. Cesta naju je sprva peljala v hrib, kot sva pričakovala. Po približno 90km pa se je vse skupaj zravnalo in skoraj neverjetno je, da imajo tudi na NZ toliko km ravne ceste. :) In ta široka ravnina naju je pripeljala v Taupo. Če si pogledate zemljevid NZ je to nekje v sredini severnega otoka, kjer se nahaja velika modra packa. Ta packa predstavlja največje novozelandsko jezero Taupo. Pred davnimi davnimi leti je bil to vulkan, ki se je odločil, da bi raje postal veliko jezero. :)

Prva stvar, ki naju je v mestecu navdušila je bilo dejstvo, da lahko spiva zastonj, saj v Taupo podpirajo t.i. freedom camping. Sicer na določenih označenih mestih, ampak bistvo je, da ti za nočitev ni potrebno plačati. 

Naslednji dan sva si ogledala Volcanic Activity Center, ki ponuja zelo dobre razlage, kaj se dogaja ob vulkanskem izbruhu, kaj vse so nevarnosti, kako lahko izbruh napovejo,... Poleg tega razloži tudi nekatere druge naravne pojave kot je gejzer, potres,...  Veliko izveš tudi o samem potresnem in vulkanskem svetu na NZ – opisani so veliki izbruhi in potresi, ki so preoblikovali pokrajino in obliko dežele. Kot zanimivost vam lahko povem, da se bosta zaradi vulkanskega delovanja ob takem čez približno 50 milijonov let oba otoka stikala.  Ker leži država prav na stiku pacifiške in indoavstalske tektonske plošče (t.i. ognjeni obroč)  se vsak dan zgodi približno 5-10 potresov. Večina je malih in jih nihče ne čuti, vsake toliko pa se zgodi, da udari kakšen zelo močen kot je bil recimo februarski v Christchurchu. O tej hudi naravni katastrofi in o nekaterih velikih in ne tako davnih vulkanskih izbruhih sva si pred zaključkom ogledala tudi tri krajše filme. Ko sem stopila iz centra sem potrebovala kar dobre pol ure, da sem se prepričala, da se tla ne tresejo in da od nikjer ne hrumi lava ali vulkansko blato.

Oddaljenost od vulkanov v km

Relief vulkanske plošče

Različno veliki izbruhi

Na poti v center mesta, sva zavila še h Huka Falls. Kot se spodobi se iz največjega jezera rodi tudi najdaljša reka. Reka Waikato izvira iz jezera Taupo in nato se po 425km izliva v Tasmansko morje nekaj 10km južno od Aucklanda. Ob izviru deluje zelo mirna, široka, temno zelena in počasna. Vse dokler jo ne ujamejo strme stene skal, pospešijo njen tok, jih spremnijo barvo v turkizno modro in jo preko skal penijo v 10m Huka slapove. Resnično fascinanten pogled.

Popoldan sva naredila še kratek sprehod ob jezeru, nato pa je začelo deževati. Kot nalašč, da Pavel preizkusi plezalno steno v bližnji telovadnici. Žal se to ni zgodilo, saj so ob najinem prihodu steno že zapirali. Pa kdaj drugič.

Jezero in v ozadju Tongariro National Park