Po nočnih bitkah s komarji se nama zjutraj res ni dalo vstati. Poležavanje in lenobo pa so spodbujale še občasne prhe iz oblakov. Ob 10h sva se le spokala proti Pihi, spet malo šetat levo in desno. Najprej sva na plaži (kje pa drugje :D ) poskušala najti kolonijo malih plavih pingvinčkov, ki naj bi gnezdila tam. Nisva imela sreče. Zato sva se raje povzpela na Lions Rock, kjer je včasih stal maorski pa in je bil pomembno obrambno mesto. Za zaključek ogleda Pihe pa sva šla še do Kitekite slapov.
Tako, dovolj »divjine«, greva nazaj v civilizacijo – v Auckland po pošto in par opravkov.
Ko bi le šlo tako zlahka. Očitno sva prehitro mislila, da nama leva stran ceste ne povzroča nobenih težav. Na poti iz Pihe sva namreč zavila in vozila malce po desni, kar se je končalo z razbito lučjo in popraskanim in počenim odbijačem – na najinem Fordu. Avto, ki je vozil nasproti jo je odnesel le z malce zelene barve na sivi podlagi. Še sreča, da so bili refleksi tako dobri in da sta bila fanta v sosednjem avtu tako fajn. V miru smo se pomenili, si izmenjali podatke, poslikali avte in šli vsak svojo pot.
Začelo se je iskanje mehanika in spraševanje koliko bo stalo popravilo. Od nekaj vrat do nekaj vrat preden sva uspela najti prvega pravega kleparja. Na hitro je pogledal in rekel – 800$. Moje oči so skoraj padle iz jamic. Čudno me je pogledal, ko sem mu rekla:
»It doesn't need to look nice, we just want it to be legal.« :)
»Aaaa, ok then. You just need the light and I can change it for 60$.«
»Where can we find a used light?«
»There is a Ford delaer on Rosebank Rd. You know how to get there? You have a map?«
No, najin zemljevid ni bil najboljši. Ampak tudi Rosebank Rd in Ford dealerja sva našla. Imeli so luč za 144$, sicer ne ročno, ampak električno. Zapeljala sva se še do enega drugega Ford dealerja, ki pa sploh ni imel luči. Ok, električna bo morala biti dovolj.
Pred tem sva bila še pri enem kleparju, ki je samo vzel podatke in rekel, da naju pokliče, ko bo vedel ceno. Ok, imava dve ponudbi; veva, da se luč da dobiti,... nekaj bo že.
V LP poiščeva hostel, ki ni predrag, je dokaj blizu centra in ima svoje parkirišče - Ponsonby bo kar vredu. Tam sva se ustalial za dva dni, dvignila pošto in najini IRD številki ter opravila še nekaj drugih opravkov.
Do danes naju »najin mehanik« še ni poklical, zato sva poklicala midva njega. Njegova ponudba je bila 950$, samo zamenjavo luči (midva bi morala kupiti luč) pa bi računal 100$. Ne, ne, bova midva to kar malo po domače. Luč bova kupila in dala zamenjati za 60$, odbijač pa bova že nekako poflikala. V Mitre 10 (naš Merkur) sva nakupila lepilo za plastiko in mrežico. Bova kar sama svoj mojster. :)
Tako sva kupila luč in vmes še »peno« za mehkejši spanec v avtu. Zapeljala sva se do mehanika, pustila avto za 30 minut in najin Ford je »kot nov«. :) Z olajšajem, da le nisva prav izpraznila denarnice sva se usedla v avto in pustila Auckland za seboj. Pred nama je raziskovanje polotoka Coromandel. Več o tem, pa kdaj drugič :)
Ni komentarjev:
Objavite komentar