sobota, 5. november 2011

Regionalni parki


Za novozelandsko pomlad v Aucklandu in njegovi širši okolici je značilno, da se v enem dnevu lahko izmenjajo štirje letni časi – sije sonce in kar naenkrat začnejo padati dežne kaplje, poleg tega pa še piha, tako da ne veš ali te zebe ali ti je toplo.Tako sva se midva zjutraj zbudila v sicer sončno, vendar vetrovno jutro.  Vse skupaj nama je pomagalo pri sušenju šotora, saj je ponoči deževalo.
Najin prvi cilj je bil Wenderholm Regional Park. Regionalnih parkov je v aucklandski regiji 25 in vsi so zelo dobro oskrbovani. Za park skrbi ranger, ki biva v okolici in dela obhode po parku. V parkih so speljane številne sprehajalne pa tudi kolesarske steze, večinoma vključujejo tudi sprehod po plaži; na začetku parka se dobi tudi zemljevid.  Poti so očiščene, prehodne in dobro označene. Veliko je informacijskih tabel o sami poti ter o živalih in rastlinah, ki tam živijo in odlično je poskrbljeno za WC-je.V nekaterih parkih pa se da tudi taboriti, seveda z vnaprejšnjim dovoljenjem in ob manjšem plačilu (10 NZD/osebo). Ti kampi imajo ponavadi samo WC-je in tekočo vodo, včasih še mrzle tuše. Ko prideš v kamp, moraš poklicati rangerja in mu dati denar ali pa pokličeš na posebno številko na Auckland Civil Council in denar pustiš v posebni kuverti v nabiralniku. Potem, ko se prijaviš, dobiš številko, ki odklepa ključavnico vrat kampa.
V najinem prvem RP sva se odločila sva se za krajšo pot po peščeni plaži, ki naju je vodila do izliva reke Puhoi v morje in nato po rečnem bregu nazaj na parkirišče. 
Wenderholm RP

Ribarjenje ob izlivu reke Puhoi
 
Spet je bil čas za roadtrip. Po podeželskih cestah sva se odpravila dalje proti severu. Vmes zavila v vasico Puhoi in kupila malo njihovega sira, ki sva ga nato pokosila v Scandrett Regional Park-u. Scandrett je še eden od RP, v katerem sicer nisva izkoristila hoje po nobenih poteh, ampak sva čas raje izkoristila za piknik. Zelena travnata pobočja, po katerih se pasejo ovce in krave, peščena plaža, veter v laseh, bučeči ocean,... kaj več bi si človek sploh želel?  Dovoljenje za kampiranje, ki pa ravno v tem parku ni dovoljeno. 
Scandrett RP

Scandrett RP

Tako sva se premaknila še nekaj kilometrov proti severu, v drug, a nič manj čudovit park – Tawharanui RP. Znova sva postavila najino platneno zatočišče in se za lep zaključek dneva sprehodila po plaži in raziskovala čeri ter prehode med njimi (ko je morje in ko se morje umakne). Velja omeniti, da je ta plaža ena bolj obiskanih iz strani surferjev, saj so valovi odlični. Večji sprehod po parku sva naredila naslednji dan, ko sva se sprehodila gor in dol po zelenih pašnikih, se pomenila z ovčkami in kravami, se razgledala na vse strani in v objektiv ujela tudi pukeko-ta (ptič, ki se neverjetno glasno oglaša). 
Najin potujoči domek in priprava večerje

Luknje in prehodi na obali

Ovčke

Surfin New Zealand :)

Tawharanui in midva

Plaža v Anchor Bay (Tawharanui RP)

Pukeko-ta

Prvič sva srečala tudi NZ vinograde

Premaknila sva se v Leigh oziroma v Goat Island, kjer greva jutri snorklat. Kamp, v katerem sva je rahlo hipijevski, z odličnim razgledom na morje. Stare prikolice so priredili v bungalovčke in jih pobarvali v zelenih barvah, te popisali in poslikali. Danes se tu spominjajo dne, ko je enkrat v 19. stoletju nekdo poskusil razstreliti angleški parlament (neki Fox Day) in vsi prižigajo ognjemete, pri nas smo zakurili tudi kres. Se pa Kiwiji ne morejo odločit ali praznujejo to, da je hotel ali da mu ni uspelo razstreliti parlamenta. :)

1 komentar: