Popotovanje po Coromandlu številka 2

Kaj si prestavljate pod besedo Hot Water Beach?
Zame je to plaža, ki ima na majhnem delu tople - ne vročeeee vrelce. Vsak dan se tam 2h pred in 2h po oseki nabije ogromno ljudi, ki si koplje svoje jacuzzi-je na plaži. Tudi nama se je uspelo pririniti do svojega koščka mivke in skopati luknjo. Žal ni zdržala dolgo, saj jo je vračajoča se plima in z njo mrzla, morska voda hitro zasula. Sploh pa je bila voda vedno ali prevroča (če se usedeš direktno na "hotspot" ti tazadnjo dobesedno zapeče) ali premrzla (tako pač je če prideš prepozno in moraš luknjo kopati preblizu morja). Ta velika atrakcija Coromandla, nama tako ni bila pretirano všeč in sva tam zdržala le slabo urico.

Obvezna oprema - lopata (izposojajo jih v vseh kafičih za 5$)

Gužva v "naredi sam" toplicah

Kopanje našega jacuzzija :)

Raje sva se odpravila na bližnjo Cathedral Cove - seveda znova ena od najbolj obiskanih turističnih točk. Kar pa se je najbolj poznalo po zasedenem parkirišču. Čakala sva cca 10min, da se je sprostilo mesto, kamor sva lahko parkirala najinega Forda (ki je mimogrede še vedno v lepilnem traku :D ). Temu pa je sledil prijetnejši polurni sprehod do plaže, s slavnimi skalami. Kljub veliki obiskanosti, gužve ni bilo čutiti in sva lahko v miru občudovala, kako je voda skozi stoletja oblikovala to zanimivo, sicer peščeno plažo. Tu sva malce posedela, pofotografirala in Pavel je v svoji jamarski navdušenosti seveda preiskal vse možne luknje, skale,... :) Na poti nazaj proti parkirišču sva skočila še v manjši Stringer Bay (na drugi strani Cathedral Cove), prav tako zelo zelo luškan, majhen zaliv.

Skozi katedralo na drugo stran plaže

Skala in midva - na sliki se sicer ne vidi, vendar nosiva "honeymoon" majčke :)

Večni raziskovalec...

ki more pregledat vsako luknjo

Čudovit Stringer Bay

Na parkirišču pa se je začelo - Ford ni hotel vžgati. Pavel je poskušal vsaj 7x vžgati avto, pa kar ni šlo. Že v preteklosti sva imela manjše probleme z vžiganjem, ponavadi zato, ker sva pustila kaj prižgano (luči, skrinjo,...) in sva spraznila najino nepreveč dobro baterijo. Tokrat ni bilo prižganega nič takega - kaj je torej narobe? Prišlo je že tako daleč, da je Pavel iz prtljažnika potegnil kable, da bi prosila nekoga, če nama "posodi" malce svoje baterije za vžig najinega avta.
Pa jih na koncu le nisva potrebovala. Vse kar je Ford potreboval je bila nežna ženska roka na volanu in stopalo na gasu. :) Hja, moški ste očitno preveč agresivni, ali pa se je Pavel s čim zelo zameril najinemu konjičku. :)
Malce naveličana in rahlo utrujena od sonca, sva se odpravila dalje proti jugu. Imela sva dober namen obiskati še Broken Hills, kjer je vse prepleteno z nekdanjimi rudniškimi rovi, vendar sem bila malce prelena za 2-3h popoldanski sprehod.
Tako sva pristala še malce južneje v Waihi - "zlatemu mestu" Coromandla. Coromandel je eno od nahajališč zlata na NZ. Večina rudinkov je že izčrpanih, saj so se nahajališča izčrpala, vendar so jih preoblikovali v muzeje ali turistične točke. Rudnik v Waihi je še edini delujoči, čeprav so tudi zanj govorili, da se bo kmalu iztrošil. Pa temu ni tako. Pred kratkim so namreč odkrili novo žilo in trenutno so v pogajanjih s prebivalci (žila poteka namreč pod naseljenim delom), da bi naredili še en podzemni rudnik. Pred tem odkritjem so nameravali rudnik leta 2014 zapreti, sedaj se govori da ga bodo zaprli šele 2025. Rudnik je sestavljen iz Marthe (odprti rudnik), Favone (podzemni rudnik) in potencialni tretji podzemni rudnik.
Po prvem samoiniciativnem ogledu Marthe (okrog se vije lepa potka), sva se na ogled odpravila še z "agencijo". "Martha" je ogromna luknja, ki je široka po eni dolžini 1km, po drugi pa 500m. Globina luknje je 300m, pod tem pa so še rovi, ki segajo tudi do globine 600m. Rudnik je odprtega tipa zadnjih 35let, pred tem (od konca 19.st.) je bil tipični podzemni rudnik. Na leto sedaj izkopljejo 2,8 tone zlata in 19 ton srebra. V eni toni zlate rude se skriva približno 3g zlata. Pravijo, da se splača kopati dokler za 1t rude dobiš 1g, sepravi so tu kar v "profitu". :)

Big luknja :)

Big kamjon za big luknjo :)

Big gume za big kamjon :)

2,8km tekočega traka, ki prenaša rudo v predelovalnico. Trak sicer poteka skozi mesto, vendar ne povzroča skoraj nič hrupa in ne moti cestnega prometa.

Vhod v Favona podzemni rudnik. Ta naj bi se zaprl do konca tega leta, odprli pa naj bi novega.

Ogled je bil zelo poučen in zanimiv, saj je obsegal nekaj zgodovine rudništva v Waihi (kako so odkrili nahajališča zlate rude, kako so včasih kopali,...) kot tudi zelo dobro predstavitev današnjega dela v odprtem in tudi zaprtem rudniku (z vso mašinerijo, meritvami in tudi kaj se dogaja po zaprtju rudnika). Firma (Newmont), ki upravlja z rudnikom je namreč zelo naravovarstveno usmerjena. Področja, ki niso več v uporabi so naredili znova uporabne za kmetovanje, pogozdovanje,... Trenutno zaposljujejo 700 lokalnih prebivalcev in za vsakega od njih, vsako leto posadijo eno kauri drevo.
Če koga zanima še kaj več si lahko ogleda tole spletno stran: http://www.marthamine.co.nz/

Meni osebno je bilo zelo zanimivo, kako tako velika industrija, s takim delom uspe zmanjšati hrup in vse morebitne probleme povezane z miniranjem. Samo malce se oddaljiš od rudnika in ne slišiš nič, kot da se v okolici ne dogaja nič. Vodič nama je povedal, da morajo hrup ohranjati pod 55decibelov. Poleg tega je povsod kamor ti seže pogled (razen direktne luknje in nekaj območji, kjer poteka delo) vse zeleno. Zemlja sploh ne zgleda opustošena in nikjer skoraj ni znaka, da tu potekajo taka dela.