Ko sva se zjutraj zbudila in ugotovila, da sva za iskanje dela prepozna se nisva ravno sekirala. Bova pač še malo potovala in si delo poiskala enkrat kasneje. Tako sva se spakirala in odpravila v raziskovanje mesteca Kerikeri. Čisto na koncu mesta se v morje izliva reka Kerikeri in prav tam so se najprej naselili Maori. Tako sva si ogledala mesto kjer je nekoč stala maorska vasica Kororipo. Poglavar te vasi in plemena Ngapuhi, Hongi Hika, je v začetku 19. stoletja dovolil misjonarju Marsdenu, da postavi tam misijon. To je bilo dobro za trgovanje, saj so Maori novim naseljencem pomagali pri pridobivanju hrane, v zameno pa dobivali različne evropske stvari. Najraje so trgovali za puške, kar je močno povečalo ugled in moč plemena ter samega poglavarja. Za Hongi Hiko se govori, da je šel baje na potovanje v Angiljo in je bil tam predstavljen kralju Juriju V. V Evropi je prejel veliko darov, ki jih je na poti nazaj v Sydneyu prodal in za ta denar nakupil orožje. Prodal naj bi vse, razen posebnega daru, ki mu ga je dal sam kralj Jurij V. Iz Kororipo je nato Hongi Hika vodil močno skupino v boj proti ostalim maorskim plemenom, ki so živela južneje. Tako so se začele Musket Wars. V okolici vasice je tako zraslo nekaj evropejskih hiš, ki so tam še danes – Stone Store (najstarejša kamnita zgradba na NZ), The Kemp House in anglikanska cerkev svetega Jakoba.
 |
| Pogled iz Kororipo pa - od mosta proti levi je Kemp House, nato Stone Store in malce na hribčku še St James |
Midva sva se mimo teh hiš podala ob reki navzgor proti Rainbow Falls. Pot nama je vzela približno urico v vsako smer in naju je vodila mimo številnih brzic, tolmunov ,ene izmed prvih »hidroelektrarn« na NZ vse do 27m slapa. Ko sva se vrnila sva skočila še v Rewa Village, ki je replika maorske ribiške vasice – večja in bolj informativna kot tista v Waitangiju.
 |
| Rainbow Fall (mavrice se sicer nikjer ne vidi/najde) |
 |
| Poglavarjeva hiša |
 |
| Hiša navadnega smrtnika |
V času najinega pojhajkovanja se je zelo otoplilo in ko sva znova prižgala avto je bil ta prve deset minut prava savna. V centru sva nato imela še par opravkov (internet, trgovina,...) in precej pozno sva se končno odpravila iz mesta naprej proti severu. Cilj je bil Maitai Bay na polotoku Karikari, kjer bova prenočila. Na poti sva se ustavila še v Doubtless Bay-u, ogromenm zalivu, ki je razdeljen v več malih zalivčkov. Ime je zaliv dobil zaradi zapisa v Cook-ovem dnevniku, ki pravi : »The body of water is doubtless bay.« Midva sva se ustavila v Mill Bay kjer sva najprej opazovala številne jadrnice (očitno so imeli neko regato), nato pa se povzpela še na hribček, ki je bil včasih maorski pa. Iz vrh pa..... razgled, ki je tudi mene pustil brez besed (tako, da mi res lahko verjamete, da je razgled nepopisljivo čudovit ;))! Nekaj trenutkov sem samo stala in gledala in občudovala. Brez dvoma, Maori so bili zelo pametni glede izbire lokacij. :)
 |
| Brez besed |
 |
| Ena od jadrnic s špinakrom |
Še vedno pod vtisi sva se odpeljala naprej do najinega kampa v Maitai Bay. Lušten zaliv z lepo peščeno plažo, ki je v padajočem mraku in vzhajajoči luni odličen prostor za večerjo. :)
 |
| Maitai Bay podnevi |
 |
| in ponoči |
Ni komentarjev:
Objavite komentar