S čim po Novi Zelandiji?

Da bi bilo najino potovanje o Novi Zelandiji čimbolj udobno, fleksibilno ter seveda ugodno je bilo potrebno preučiti kakšne so možnosti premikanja po državi. Da je vse skupaj čim manj boleče se je potrebno na vse skupaj potrebno sistematično pripraviti.

1) Iskanje informacij in ugodne ponudbe
Opcije, ki sva jih imela na voljo glede prevoza:

• Nakedbus - ima dobro idejo za 590 NZD se lahko neomejeno voziš po njihovih linijah celo leto. Ko sva to izvedela, sva se že videla kako kupujeva vozovnico. Ampak, našla sva »hakelc« – po isti liniji (npr. Auckland – Paiha) se lahko pelješ v eno smer samo enkrat. Nakedbus ODPADE.
• Intercity TravelPass – avtobus, pri katerem kupuješ ure. Kupiš določeno število ur in potem se lahko voziš kjerkoli in kamorkoli. Nikoli ni bil zares v igri.
• Najem avta je bila možnost, ampak samo za krajše obdobje. Dobi bi se bi ga tudi za 20 NZD/dan, kar znese 600 NZD za mesec. Podjetji, ki se ukvarjajo z rent-a-car je v Aucklandu več kot navadnih trgovin. :) Vsak ponuja najboljse cene, najboljse avte, zavarovanje, ...
• Nakup avta – o tem sva govorila že doma, a sva idejo skoraj zamenjala s kamperjem. Cene so različne, okvirna cena za katero bi bila pripravljena kupiti avto (navaden mali avto, za naju dva in najino prtljago) je bila 2000 NZD. Najbolj zanimiva spletna stran za to je www.trademe.co.nz (NZ e-Bay), pa tudi še en kup ostalih se najde.

Če nisi fan online nakupovanja je backpackers car market prostor, ker backpackerji prodajajo svoje vozilo. V vodniku je pisalo, da znaš dobiti dobre pondbe in tam ti lahko vozilo tudi zavarujejo in pregledajo. Tja sva šla z upanjem, da bova dobila res nizke cene. Ampak ob ogledu ni bilo kakšne dobre opcije, pa še baje ga kupujeva v visoki sezoni (bliža se poletje in vsi bi radi avto/karavan/kamper). Vsi normalni avti (da bi se dalo v njem tudi za silo prespat) so bili za 3800NZD in več. Za avto je bilo to malce preveč, še posebej če je bil na trademe.co.nz kamper za 3700NZD.

• Najem kamperja - za celih 7 mesecev je samomorilsko, saj naju bi prišlo okoli 12000 NZD. Bi imela pa vse zavarovano in asistenco in še nov kamper. Ideja ni bila slaba, še posebej, ko sva jo malce dodelala in bi kamper najela le za 3 mesece oziroma za krajši čas. Vmes bi potovala z avtobusi, saj bi nekaj časa tudi delala.
• Nakup kamperja - je deloval zgodaj zjutraj še edini realistični plan. A se je ta kmalu razblinil, ko sva na Backpackers car marketu videla cene teh kamperjev. Najbolj poceni je bil 4500 NZD. Piko preveč za najin proračun.
  

Na koncu je zmagal nakup, ki je kombinacija kamperja in avtomobila = station wagon = karavan. Ko sva v soboto izmučena od razmišljanja o najinem transportu po NZ vračala v hostel, sva na oglasni deski zagledala odrešilni oglas Car sale. Takoj ko sva videla oglas sva vedela, da bi to znalo biti »tapravo«. Cena glede na vse ostalo ugodna, niti preveč star, niti preveč kilometrov, s kupom dodatne kamp opreme (spalka, šotor, polnilec, posoda,... ). Ko sva prišla v sobo sva že vrtela telefon in se dogovorila za jutranji ogled.

2) Ogled in nakup avtomobila
Lastnik avtomobila je bil mlad češki par, ki je po osmih mesecih preko Working Holiday potoval po NZ in se sedaj počasi vrača domov. Najin ogled avtomobila je potekal nekako tako. Najprej sva dvakrat obkrožila avto in si ga zehajoče ogledala. Nato nama je fant malce pokazal avto, kaj ima in kaj mu ne dela. Še par vprašanj o avtomobilu npr. do kdaj ima tehnični in registracijo, koliko časa ga imajo, ... Nato pa še en kup vprašanj kako, kje sta delalal in bivala v Novi Zelandiji. Vmes je še prižgal motor, da smo slišali zvok motorja in na hitro sem si ogledal gume. To je bilo to. Na hitro sva se odločila za nakup in smo se zmenili, kdaj bomo naredili prepis. Dogovorili smo se za četrtek, ko nama poteče nastanitev v hostlu in preprosto vse spakirava v avto in odrineva naprej. Partizansko ni kaj. Malce je krivo to da sva bila malce zaspana, malce pa to, da nisva imela pojma kaj naj bi sploh gledala. Saj me je tata naučil nekaj o avtih, ampak še daleč ne toliko, da bi lahko počel kaj takega.

Od ogleda avta (nedelja) do danes (torek) so dnevi minili v razmišljanju o vseh ostalih stvareh in s tem o stroških, ki pridejo poleg avta : zavarovanje, road user charges, dodatna oprema, če so plačane vse morebitne kazni na to registersko številko,...

Ali bi vzela zavarovanje ali ne? Na NZ zavarovanje ni obvezno, je pa seveda super če ga imaš. Ker nisva državljana, pa ne moreva dobiti celotnega zavarovanja. Zavarovanje, ki ga lahko dobiva, krije zgolj škodo soudeležencem v nesreči, če si jo ti zakrivil; ne krije pa tvojih stroškov (npr. popravilo,... ). Trenutno še gledava najbolj ugodne ponudbe.

3) Prepis avtomobila
Še ena od storitev, ki se pri Kiwijih opravlja na pošti. Če želiš, davčno številko, če želiš bačni račun, če želiš podaljšati registracijo vozila in tudi če želiš spremenili lastništvo. No, v glavnem s prodajalcema, sva se dobila pred najinim hostlom. Najprej smo šli na kavo, da smo se še malo pomenili o Novi Zelandiji in o avtu. Vmes sem izpolnil obrazec in potem smo stopili do pošte. En, dva, tri že sem postal lastnik Ford Escort karavan, letnik 1997. Plačilo za prenos lastništva je 9,40 NZD. Uradni papirji baje pridejo še po pošti v roku 10 delovnih dni. Ko je bilo to opravljeno nam je ostalo samo še plačilo. To smo izvedli kar v avtomobilu. Navzven smo delovali kot preprodajalci mamil ali orožja (na skrito se izmenja ogromna količina denarja). :) Tako, pa ga imava – najin prvi pravi avto! :)

4) Road User Charges Distances
Ta prispevek morajo plačati vsa vozila, ki jih poganja neobdavčeno gorivo (npr. dizel) ali vsa težka vozila (kamijon, avtobus , ...). Najin novi/stari jekleni konjiček je seveda dizel in zato spada med te nesrečneže. Ta prispevek se plačuje na več načinov, za popotnike je zopet najbolj priročna pošta. Izpolniš obrazec in s tem kupiš določeno število enot. Enota je izražena v razdaliji 1000 km. Glede na tip vozila pa ti določijo koliko enota stane. Za najinega Forda stane enota 44,31 NZD. Avto ima zaenkrat še za dobrih 400 km plačano, a bova v prihodnjih dnevih kupila kakšne tri enote, da bo za nekaj časa mir.

5) WOF in REG
Dve taks,i s katerima se nama zaenkrat še ni treba ukvarjati, saj sta veljavni do sredine februarja. REG je registracija vozila in stane okrog 70 NZD. WOF (warenty of fitnes) je naš tehnični pregled in ga opravijo v različnih avtomehaničnih delavnicah ali na tehničnih pregledih. Strošek s WOF-om je okrog 60 NZD. Sicer pa bova lahko o tem povedala malo več, ko bova to morala storiti.

6) Prva vožnja po levi strani cesti
Nakupu je sledil še najtežji del = prestaviti avto na cenejše parkirišče. J Novozelandci so levičarji. J Posledično je volan na desni in menjalnik na levi. Učenje vožnje po levi v največjem NZ mestu ni mačji kašelj. Načrt je bil pripeljati avto dober kilometer stran od kjer sva ga dobila. Tri zavoji na zemljevidu in bi bili tam. A v resnici ni bilo tako enostavno. Vse skupaj je izgledalo rahlo kaotično, vsa zavijanja sem moral vedeti veliko prej (cca 300m) preden so se dejansko zgodila in Urška mi jih ni znala pravočano povedati. Tako da sva delovala kot zelo slabo uigran par voznik- navigator. Tako da sva kmalu bila prisiljena zaviti desno namesto levo. Ok, bomo pa obrnili sva si rekla. A kaj ko se je zelo hitro bližala obvoznica. Rešilna bilka je bil odcep do Auckland Museum. Zavijem in zapeljem v grič. Na enem od ovinkov so cestarji nekaj pobirali in so parkirali kamion delno na cesti. Zato je bilo potrebno zaviti malo v desno na sosednji pas. Seveda so iz nasprotne strani ravno pripeljalo več avtomobilov, sam pa sem mislil, da je cesta dovolj široka. Rezulatat: Urška kriči »Pavel pazi!!!« in avto se ustavi 2cm stran od cestarskega tovornjaka. Uf, na tesno je šlo. Naslednja težava ni bila daleč - križišče na vrhu hriba (podobno kot naše križišče v Dobravljah, če prideš z Velikih Žabelj). S križišča se nisem uspel premaknit skoraj 5 minut, kar sem vedno poskušal speljati v tretji prestavi , kar sem ugotovil približno 10 minut kasneje. Posledica uspešnega speljevanja v tretji brzini je bila seveda zasmojena sklopka. L Nadaljevanje je bilo boljše. Nekje sva našla krožno križišče in se vrnila nazaj pred obvoznico, ampak še vedno se nisva mogla obrniti v pravo smer. Še dobro, da imajo v Aucklandu univerzo, saj naju je odcep proti univerzi rešil nadaljevanja na obvoznico. Še malo gor in malo dol in sva bila skoraj pred najinim hostlom. Sedaj mi je bilo pa tega že malce dovolj. Tako da sva zapeljala na drugo najbolj poceni parkirišče ob želežniški progi in tam pustila avto. Tako sva dala 8,5 NZD za parkiršče do 6 zjutraj. Isto bi naju prišlo, če bi ga pustila tam kjer sva ga dobila. Razlika se bo poznala šele jutri čez dan, ko bo tam 10NZD za cel dan medtem kot je pred hostlom 25 NZD. Bo pa potrebno zgodaj vstati, saj morava biti ob 6 am tam, saj morava znova plačati.

Najin prvi: Ford Escort karavan in njegov uradni ponosni lastnik :)

Ključki že cingljajo :)