Končno nekje za malo več časa

Ustalila sva se v mestecu Katikati, v prijaznem majhnem hostlu. Odločila sva se (in tokrat resno), da si poiščeva delo. Odločitev je bila še lažja, saj je hostel izredno ugoden = 110 NZD na osebo za teden dni. Poleg tega vodja hostla pomaga popotnikom pri iskanju dela. Sezonska dela so trenutno bolj redka, ker se nahajamo ravno med dvema sezonama. Prva se je končala že kakšne dva meseca nazaj, druga se počasi začenja. Predkratkim sva izvedela, da bova ta teden dobila delo, saj naj bi se začelo malo daljše obiranje jagod. V planu imava da bova tukaj približno 14 dni, nato pa počasi naprej po vzhodni obali do naslednjega večjega rodovitnega območja. :)

Medtem, ko čakava na delo, skočiva tudi malo naokrog - Mt. Manganui, Waihi beach, Tauranga, Matamata (Hobbiton) in 150 m velik slap. 

Katikati

Manjše mesto, približno tako veliko kot Vipava. Najbolj je znano po svojih zidovih in se velikokrat imenuje kar Mural Town. Ja, tudi jaz si nisem znal predstavljati za kakšne zidove naj bi šlo, dokler nisva prvič stopila iz avta. Okoli glavne ulice, ki teče skozi mesto, so na različnih zidovih hiš (pročelje, stranski zid, na ograji med dvema hišama, ...) uprizorjeni dogodki povezani z mestom. Tako lahko na na zidu vidiš portrete znanih vaščanov, kako je izgledalo mesto leta nazaj, različne dejavnosti, s katerimi so se ukvarjali, ...

V petek proti večeru sva se odločila, da se malce sprehodiva po mestu. Zapustila sva glavno ulico in se napotila do cerkve in nato po vzporedni ulici počasi prišla na drugo stran. Ta ulica naju je vodila skozi umirjeno sosesko s prijetnimi hišami. Najbolj zanimivo pa je bilo to, da v polurnem sprehodu nisva srečala žive duše. Kljub temu da je mrak že padel nad mesto, razen v eni hiši ni bilo nikjer prižgane niti ene same luči. Vse je spominjalo na kakšen prizor iz filma, ko celotno mesto evakuirajo in nato se znade kakšen partizan, ki tega ne ve in se sprehodi po mestu. Če bi bile hiše še zanemarjene bi me bilo res strah, ampak na srečo so vse hiše imele zelo lepo urejeno okolico.

Zid z otroškimi liki

Zgodovinsko pomembni ljudje

Zgodba o kivi industiji

Mesto duhov?

Waihi beach

Plaža, ki je nisva imela v mislih vse dokler nama nista znanca v predlagala, da bi šli lovit ribe. Onadva sta predvsem potrebovala prevoz, midva pa kakšno učno uro ribarjenja. In tako smo se sobotno popoldne odpravili na ribolov. Na internetu je pisalo, da imamo 93% možnost, da med 14:07 in 16:17 ulovimo ribo. Med učnimi urami sem spoznal kakšne so vabe za ribe (malo manjša riba, ki jo nato narežeš na kose) in kako se sploh pripravi trnk (na koncu utež, nato malo višje pa 2 ali 3 trnki z vabo) in na koncu še najpomembnejše kako sploh vreči trnk v vodo (čisto drugače, kot sva se z Urško "naučila" na severu). Na koncu sem že prav obvladal. :) Kljub 93% nihče (jaz in dva nemška znanca) ni ulovil nič. Razlog - preveč vetrovno vreme za ribarjenje. Mene je kar premetavalo po tisti skali, ko sem hotel vreči trnk v vodo.

Priprava ribiške palice.

Met trnka v vodo.

Tauranga in Mt. Manganui

Mt. Manganui je vulkanski vrh na koncu polotoka, ob mestu Tauranga. Mesto, še posebej del tik pod goro, spominja na turistične predele na hrvaški obali (razkošne vile in hoteli). Ker se počasi bliža poletje in čas kopalk, se vse sprehajalne poti spremenijo v vadbeni in shujševalni poligon za ženske in moške vseh starosti.

Prav v tem zalivu je začetek oktobra nasedla tovorna ladja Renna in povzročila veliko razlitje nafte (http://www.rtvslo.si/okolje/razlitje-nafte-je-najhujsa-okoljska-katastrofa-v-zgodovini-drzave/268157). Lepo peščeno plažo so sicer že očistili, z vrha gore pa  se je lepo videlo ladjo v daljavi.

Med Mt. Maganujem in Taurango je ogromna luka. Znotraj te luke sva na poti nazaj iskala Rock House, umetno plezalno steno. Če pošteno povem ni bila ravno velika, v višino meri kakšnih 6m z majhno steho na vrhu, po dolžini pa 12m v obliki črke U. Za »veliko« steno je še dolg bulder tunel. V prihodnjih dneh jo bom tudi kaj obiskal in se preizkusil, če še kaj znam. :)

Turistično mesto z vrhom.

Polotok

Najdi ladjo :)

Matamata (Hobbiton)

Šla sva v Frodotovo deželo -  The Shire. :) A o tem ne bom povedal dosti, saj sva, zaradi tehničnih problemov, zamudila zadnji voden ogled po legendarnem filmskem prizorišču. In če sem pošten je vse skupaj precej drago - 66 NZD za 1,5 urni ogled prizorišča in farme z ovcami (koga brigajo ovce). V hostlu sva nato temeljito raziskala kaj sploh ponuja ogled in se še odločava ali bova šla ali ne. Lastniki zemlje so si izborili, da po koncu snemanja niso podrli celotne scene. Kar je ostalo od Hobbitona je par hobit lukenj v zemlji in groba zunanja ureditv. Skoraj malo premalo za tako ceno. Če vas zanima si oglejte tu: http://www.hobbitontours.com/

To je ostalo (slika je pobrana iz http://inhabitat.com/lord-of-the-rings-hobbiton-now-serves-as-sheep-farm/)

Sva pa v mestu videla prvo avtopralnico. Na žalost je bila avtomatska in pred pralnico velika tabla z napisom, da ne smeš zapeljati noter avta z dodatki ali priključki. Midva imava na stehi železno prečko, zato sva idejo o pranju prestavila na druge dni.

Wairere Falls (150m slap)

Trenutno najvišji slap, ki sva ga uspela videti. Pada v dveh sklopih. Ko je več vode in se ta voda zliva čez steno mora biti prav fascinantno, sedaj je vse skupaj bolj razpršeno. Slap sva si ogledala s spodnje razgledne ploščadi, do katere vodi razgibana potka, dolga 45 min, prek številnih lesenih mostov in stopnic. Ni se nama dalo sprehoditi do vrha slapu (še dodatnih 45 min), saj sva postajala že pošteno lačna. S seboj seveda nisva imela nič.